Vsak od nas se izobražuje s ciljem, da bi se po končanem šolanju zaposlil. Pri tem pa je pomembno kako smo pripravljeni na iskanje prve službe.   

Priporočljivo je, da si pri načrtovanju kariere zastavimo realne cilje in uresničitev le teh. Najprej moramo spoznati svoje želje, interese in si odgovoriti na vprašanje, kaj resnično želimo v življenju početi. Pri tem pa si ne smemo postavljati prevelikih zahtev in kriterijev. Na prvem mestu je prav gotovo pozitivna energija. Do iskanja dela moramo nastopiti zbrano in z veliko mero optimizma. Šele to je prvi korak do sklenitve zaposlitvene pogodbe ustreznega  poklica. 

Pri športnikih je pridobitev izobrazbe ter delovnih izkušenj v času aktivnega tekmovanja bistveno težja kot pri ostalih. Le redki so srečneži, ki jih po koncu športne kariere čaka služba. Še manj pa je teh, ki so privarčevali dovolj denarja za spodobno življenje.  

Doseganje visoke ravni športne uspešnosti od športnika zahteva intenziven trening in sodelovanje na tekmovanjih tako doma kot v tujini. Tovrstne naloge pa  je težko uskladiti z nalogami in omejitvami izobraževalnega sistema in trga dela. 

Zato je pomembno, da športniki skozi celotno kariero razmišljajo o pridobitvi ustrezne izobrazbe, ki jim bo kasneje omogočala prehod na trg dela.  

Urban Čehovin (atletika-deseteroboj) – kljub težkim treningom in velikim številom tekmovanj, se kot samostojni podjetnik ukvarja z masažami in terapijami

Športniki se pri združevanju svoje športne kariere ter izobraževanjem ali delom pogosto srečujejo s težavami. Zaposlitveni sistem namreč v času aktivnega tekmovanja ne omogoča pridobivanja delovnih izkušenj, kar pa je za delodajalce poleg izobrazbe pogosto ključni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. 

Tako so športniki prepuščeni lastni samoiniciativnosti glede pridobivanja izkušenj na trgu dela. Večina športnikov po končani karieri delovnih izkušenj oziroma referenc na trgu dela nima.  

Po zaključku aktivnega tekmovanja se torej morajo posamezniki zanašati predvsem na svoje delovne navade in izkušnje, ki so jih pridobili med športno kariero. Pomanjkanje izkušenj na trgu dela lahko nadoknadijo  s pozitivnimi lastnostmi  kot so delovne navade, organiziranost, delavnost, komunikacija, samozavest ter odlična odzivnost pod stresom ter jih kasneje uporabijo kot prednost na trgu delovne sile. 

Sicer pa tovrstne vsebine predstavljajo izziv glede vzpostavitve sistema odgovornih instituciji, katere bi lahko povezale športnike s potencialnimi delodajalci.  S tem bi se lahko športnikom omogočilo pridobivanje praktičnih znanj v času aktivne kariere ter določene ugodnosti delodajalcem pri zaposlovanju ustreznih potencialnih kandidatov. 

Najuspešnejša slovenska cestna kolesarka in ambasadorka Dvojne kariere Polona Batagelj je uspešno združila študij z vrhunskim športom in postala magister prava

AKTUALNO

Športniki v javni upravi

Športna dejavnost kot glavni ali postranski poklic

Možnost zaposlitve športnikov po končani karieri za delo v športu