Avtor: Primož Sulič

Uporaba sodobnih marketinških orodji ter poznavanje njihovih osnovnih lastnosti, je danes skorajda nujen segment na področju upravljanja športnih organizacij. Za hitro in učinkovito posredovanje informaciji pa je potrebno kader, ki delo opravlja v športnih organizacijah že danes opremiti z določenimi znanji, ki so v skladu s potrebami trga dela.

Za učinkovito komuniciranje s pomočjo sodobnih spletnih orodji je potrebno osvojiti določena znanja

Spletna oziroma marketinška orodja, ki so nam danes na voljo so tako ali drugače povezana z internetom. Poznavanje in upravljanje digitalnih orodji je tako razdeljeno na več segmentov upravljanja in poznavanja informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) s katerimi definiramo vsebine, ki opredeljujejo digitalne kompetence.

  • Pridobivanje informacij (brskanje, iskanje in filtriranje informacij, evalvacija vrednotenje informacij, shranjevanje ter priklic informacij).
  • Komuniciranje (interakcija z uporabo tehnologije, izmenjava informacij in vsebin, digitalna participacija, sodelovanje z uporabo tehnologije, netiketa – pravila obnašanja na internetu, upravljanje digitalne identitete).
  • Ustvarjanje vsebin (razvoj vsebin, integriranje in poustvarjanje, avtorske pravice in licence, programiranje).
  • Varnost (varovanje naprav, varovanje podatkov in digitalne identitete, varovanje zdravja, varovanje okolja).
  • Reševanje problemov (reševanje tehničnih težav, identificiranje potreb ter tehničnih možnosti, inoviranje ter kreativna raba tehnologije)  (Ferrari v Nemec 2016, str. 19)

Digitalno znanje je porazdeljeno na več nivojev. Za obvladovanje vsakega od teh je potrebno pridobiti določene kompetence

(Martin in Gruzdeziecki v Nemec 2016 str. 19) poimenujeta tri faze razvoja digitalnih kompetenc. Prva je mojstrska faza (do sred. 80. let 20. stoletja), ki jo zaznamuje strokovno mojstrsko znanje o načinu delovanja računalnikov in programiranju. Druga je uporabna faza (do poznih 90. let ter 20. stoletja), ki nastopi s pojavom najpreprostejših grafičnih vmesnikov in množičnih aplikacij, ki so bile preprostejše za uporabo. Tretja faza je reflektivna faza (od poznih 90. let do danes), ki se zgodi s spoznanjem, da je lahko informacijska tehnologija tudi orodje za pedagoške ter ostale organizacijsko strokovne prijeme.

Športne organizacije po večini upravljajo strokovno usposobljeni ali strokovno izobraženi delavci na področju športa. Iz tega lahko predvidevamo da večina od teh nima ustreznih znanj na področju upravljanja spletnih orodij.

Iz navedenega so v izdelavo spletnih mest vključeni strokovnjaki iz področja IKT, ki so tako zadolženi za programiranje, reševanje tehničnih težav, prepoznavanje potreb naročnikov ter inovacij na področju uporabe spletnih orodji.

Kadri, ki so zadolženi za izvajanje komunikacije v športnih organizacijah je priporočljivo, da si pridobijo dodatna znanja o načinu pisanja vsebin prilagojenih za na splet

Pri tem je pomembno da so kadri, ki delujejo v športnih organizacijah osredotočeni predvsem na informiranje ter komuniciranje z uporabniki programskih vsebin posameznih športnih društev. Za učinkovito komunikacijo z uporabniki je zato pomembno pridobivanje znanja glede informacijske pismenosti. Ena izmed opredelitev informacijske pismenosti pravi, da informacijsko pismen državljan zna digitalno komunicirati, uporabljati sodobne tehnologije in digitalna orodja, predvsem pa zna hitro in učinkovito poiskati ter obdelati informacijo. (povzeto Nemec, 2016, str 22).

Informacijska pismenost predstavlja tako del digitalne pismenosti. Najpomembnejša dejavnost sta proizvodnja ter uporaba informaciji. Pri tem glavno dejavnost predstavljajo informacije, tehnologija oziroma internet pa podlago za ustvarjanje ustreznega informacijskega okolja.  (povzeto Nemec, 2016, str 23).

Zaradi vsega naštetega je potreba po znanju digitalnih kompetenc postal pomemben segment načina komuniciranja med organizacijami ter uporabniki . V športnih organizacijah bo torej v bodoče potrebno nenehno strmeti k uvajanju novih znanj na področju poznavanja digitalnih vsebin.

Viri:

-Nemec, M. (2016). Študij družboslovne informatike in digitalne kompetence (magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

-Petrič, A. (2016). Sodobna digitalna marketinška orodja (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, fakulteta za družbene vede, Ljubljana.